Na predve\u010der bo\u017ei\u010da leta 1915 bi si bil Albert Einstein lahko pri\u010dakoval marsikaj, nikakor pa ne pisma od prijatelja Karla Schwarzschilda, ki mu je s fronte in strelskih jarkov, poslal re\u0161itve ena\u010db za pred kratkim iz\u0161lo teorijo splo\u0161ne relativnosti. Odgovori so bili povsem nepri\u010dakovani, vendar le za Einsteina, ki jih je bral. Nikakor pa niso bili nepri\u010dakovani za njihovega avtorja; Schwarzschildov ostri um se ni ustavil niti za trenutek niti pod nenehnim bombardiranjem v veliki vojni. Toliko nam je danes dano vedeti iz pripovedi Benjamina Labatuta o Schwarzschildovem \u017eivljenju. Kopica nepredvidljivih izra\u010dunov se je namre\u010d pojavila prakti\u010dno od nikjer. To je bilo to, s \u010dimer se je Einstein moral soo\u010diti: razlog za vznemirjenje in globoko za\u010dudenje.<\/p>\n\n\n\n
<\/p>\n\n\n\n
sti ob\u010dutki so najbr\u017e prevevali Berlioza, ko je ob Patriarhovih ribnikih v Moskvi nekega nenavadno toplega ve\u010dera spomladi leta 1918 ob son\u010dnem zahodu poslu\u0161al besede \u010duda\u0161kega tujca, doktorja Wolanda, ki je napovedal njegovo smrt, \u010deprav se je zdelo, da govori tjavendan o son\u010dni\u010dnem olju, Anu\u0161ki in obglavljenju. In vendar se je za Berlioza nepredvidljivi usodni dogodek, \u017ee pripravljal korak za korakom, ne da bi se sam tega zavedal: Anu\u0161ka je namre\u010d \u017ee hitela, potem ko je kupila olje, na katerem je nato Berlioz spodrsnilo. Spet isti ob\u010dutki navdu\u0161enja in groze so se prepletali tistega ve\u010dera, kakor nam \u0161e vedno pripoveduje Mihail Bulgakov v svojem romanu Mojster in Margareta<\/em>, v du\u0161i finan\u010dnega direktorja Mirskega, ki ga je z ostalimi damami in gospodi v Varieteju za\u010daral Woland. Na odru se je namre\u010d po vrsti \u010darovnij pojavil \u010duden butik: \u0161otor, trenutek in stara obla\u010dila, ki jih je nadomestil zadnji modni krik. Rimski je opazoval, kako so ljudje zavzdihnili ob pojavu butika, se oklevaje postavili v vrsto in se drug za drugim veselili novega modnega videza. Kmalu zatem pa so se presene\u010deni kri\u010dali od sramu, ko so se v moskovski no\u010di zna\u0161li dobesedno v spodnjicah, nedr\u010dkih in spodnjih majicah: z Wolandom in njegovo skupino so namre\u010d izginila tudi lepa obla\u010dila.<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n Tako se nepredvidljivo pripravlja nekje v ozadju, kjer ga na\u0161e o\u010di ne opazijo, \u010deprav ga vidijo, ga na\u0161a u\u0161esa ne zaznajo, \u010deprav ga sli\u0161ijo, kjer se na\u0161e telo pretvarja, da se ni\u010d ni zgodilo, \u010deprav stoji v samem sredi\u0161\u010du dogajanja. To je to nepredvidljivo, kar v vrtincu nevarnosti in bole\u010dine obrne na glavo ustaljene in udobne navade in gotovosti, ter jih v\u010dasih spremeni v prilo\u017enosti.<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n Zaprte igralne karte na enak na\u010din hranijo svoje skrivnosti in nepredvidljivo je presene\u010denje samo za nas, ki ga za\u010dudeni do\u017eivljamo. Ko pa se enkrat zgodi, lahko opazimo sosledje vzrokov in dojamemo, kako se je nepredvidljivo ves \u010das postopoma pripravljalo. V danem momentu imamo \u017ee polne roke z obvladovanjem u\u010dinkov nepredvidljivega, z vsem novim, kar nam je prineslo v dobrem ali slabem.<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n Pripovedovanje nepredvidljivega je samo po sebi le igra, ki pa nas u\u010di izostriti \u010dute, pozorneje opazovati, kar se dogaja okoli vsakega od nas. Po eni strani se namre\u010d u\u010dimo ceniti, kar pogosto spregledamo, po drugi pa se na najbolj\u0161i na\u010din odzvati na vse, \u010desar vsekakor ne moremo predvideti. Vsaka zaprta igralna karta je kot ma\u010dka v Schr\u00f6dingerjevi \u0161katli: njeno pravo vrednost spoznamo, \u0161ele ko jo odpremo.<\/p>\n\n\n\n